Adam Jordan

I am a professional gravel cyclist and a hobby coffee drinker from Slovenia.

Black Instagram Logo

A little about me...

I am a former professional road cyclist who started my cycling career at age 10. I progressed through the ranks until I reached the elite level with team Adria Mobil Cycling. Then I joined team Ljubljana Gusto Cycling, where I stayed for about a year and a half. After taking a short break from cycling, I discovered gravel cycling, which rekindled my passion for exploring and enjoying cycling in a new way. Now I am pursuing my dream of becoming a professional gravel cyclist.

My racing “Portfolio”...


As a road cyclist, I achieved my first results in the junior ranks, where I became the Junior National Road Race Champion and the National Vice Champion in the time trial. I continued to perform well in the junior category, and then moved up to the elite level with a lot of ambition. There I finished 3rd at the U23 National Road Championships, and was part of a strong breakaway on the last stage of the Tour of Slovenia.

In gravel cycling, I am still relatively new, but I have already won a race called Human Fish Gravel and placed 29th at the highest level race La Monsterrato. I have also taken part in other events such as the Gravel World and European Championships.


Upcoming events

My sponsors

Začetek je vedno najtežji

Torej, tukaj pišem povzetek moje zadnje etapne dirke v Španiji. Najprej bi se rad zahvalil vsem, ki me že podpirajo in mi s tem omogočajo da se lahko udeležujem dirk.

Moja prva dirka je potekala v Gironi v Španiji, ki je trenutno glavno mesto kolesarstva v Evropi. Na dirko sem šel precej dobro pripravljen, z namenom doseganja dobrega rezultatata in videti, kje je moja forma pred pomladjo in ciljnimi dirkami.

Prva etapa je bil 6 kilometrov dolg prolog z množičnim štartom, tako smo bile na štartu dve skupini po 150 tekmovalcev. Konkurenca je bilo res zelo močna, tako da so nekateri dirko ocenili kot zgodnje gravel svetovno prvenstvo. Po trdem boju sem se uvrstil na 39. mesto v prologu in na četrto mesto v kategoriji do 23 let. Pravzaprav sem kar ponosen na rezultat, saj je šele februar in moje glavne dirke so v aprilu, ki so daljše in bolj vzdržljivostnega tipa.

Druga etapa je bila krožna z dvema segmentoma, ki sta bila merjena. To pomeni, da se je čas štel samo iz teh dveh segmentov. V prvem segmentu sem se dobro odrezal in zasedel 20. mesto, v drugem segmentu, ki je bil zelo tehničen, pa sem imel nekaj težav s tehniko, katera potrebuje še nekaj vložka, a sem vseeno uspel zasesti 35. mesto, kar me je postavilo na 30. mesto v skupnem seštevku. Na koncu dneva sem bil tudi 1. v kategoriji do 23 let.


Tretja etapa je bila klasična dirka s končnim ciljem, dolga 120 kilometrov, kjer sem bil v zgodnjem pobegu, a sem izgubil glavno skupino 20 ali več kolesarjev na prvem dolgem spustu. V lovu za skupino sem imel majhno tehnično okvaro, a sem vseeno našel dobro skupino in ritem. Na koncu sem končal na 30. mestu na etapi, kar me je postavilo na 32. mesto v skupnem seštevku in na 2. mesto v kategoriji do 23 let. Zelo sem ponosen na svoj dosežek, kar mi daje še dodaten zagon za izboljšanje.

Trenutno se aktivno pripravljam za dirke v aprilu, a sem imel majhno nesrečo, zaradi katere sem moral trening za krajši čas prekiniti, a sem prepričan, da to ne bo vplivalo na mojo sezono.


Vsaka dirka te nekaj nauči

Tudi sam sem prišel do pravega začetka sezone. Moj prvi dirkalni blok se je uradno začel na UCI Woerthersee. Dirka je bila polna velikih imen in seveda kot vse UCI dirke tudi ta ni bila nič drugačna in zelo hitra. Na startu je bilo 150 elitnih kolesarjev. Proga je bila zelo hitra z veliko ovinki in številnimi cestnimi odseki.Začetek je bil zelo hiter in zdel se je kot kriterijska dirka. Vozili so se po trije krogi v dolžini 49 kilometrov. Bila sta dva večja vzpona, ki sta naredila veliko razliko vsak krog. V skupini okoli 50 kolesarjev sem vztrajal do zadnjega kroga. Tu sem naredil napako, ko sem poskušal prihraniti nekaj energije z opustitvijo nekaterih položajev v skupini. Izkazalo se je, da me je to stalo dirke, saj se je skupina na spustu razstragala, zaradi česar nisem več mogel ujeti skupine. Po samostojnem lovu zadnji krog sem končal na 38. mestu in 3. kot kolesar do 23 let. Dirka mi je pokazala, da sem v dobri formi za naslednje dirke. Trenutno sem že prispel v Španijo, kjer se bom konec tedna udeležil tekme Gravel Tierra de Campos. Pripravljen sem na dirkalni blok v Španiji, ki se bo končal s Trako 360 in komaj čakam, da vidim kako visoko lahko priplezam.


Uspeh ne pride čez noč

To je povzetek moje druge dirke iz tega dirkalnega bloka. To je bila tridnevna etapna dirka v regiji Tierra de Campos. V regijo sem prišel štiri dni pred dirko takoj po dirki v Woertherseeju.

Prva etapa je bila 19 kilometrov dolg kronometer na makadamu. Vedel sem, da moje sposobnosti v kronometru niso tako dobre, a sem vseeno uspel doseči 19. mesto. Etapa se je začela res pozno zvečer ob 19i uri. Zaradi tega sem imel težave s spanjem za naslednjo dirko, ki se je začela nalsednji dan ob 8.00.


Tako se je v soboto druga etapa začela ob 8.00. Po samo štirih urah spanja se nisem počutil preveč dobro. Še vedno sem se boril po svojih najboljših močeh, vendar je prišla v poštev tudi ekipna taktika, ki je povzročila pobeg. Pobeg sedmih kolesarjev je prišel do konca, jaz pa sem zasedel 9. mesto takoj za njim. To me je postavilo tudi na 9. Mesto v skupnem seštevku.



To je pomenilo, da je bilo na tretji etapi še vedno vse v igri. Tretja etapa je bila etapa po segmentih, kjer se čas vzame le iz določenega segmenta proge. Izgubil sem nekaj časa na prvem, ko se moje noge enostavno niso počutile dobro. Na drugem mi je šlo zelo dobro v skupini 10ih. Segment je bil zelo hiter. Z veliko napetosti je prišlo do zavoja, po katerem je prišlo do velike luknje, kjer je padlo 6 od 10 kolesarjev v skupini. Zaradi fair playa smo čakali in upali, da so vsi v redu. Bilo je nekaj fantov, ki so imeli precej hude poškodbe. Res sem vesel, da sem jo odnesel brez nesreče. Na koncu sem končal na 8. mestu v skupnem seštevku, ter 1. do 23 let, kar sem več kot vesel, saj to dokazuje, da sem v odlični formi tudi za prihajajoče dirke. Zdaj sem že v Alicante in se pripravljam na naslednjo sobotno dirko, imenovano Iron gravel.


Moja najbolj uspešna dirka do sedaj

Tukaj je povzetek moje najuspešnejše dirke na makadamu do sedaj .Po dirki v Tierra de Campos sem v ponedeljek odšel naravnost v Alicante, kjer sem se pripravljal na dirko Iron Gravel. Tekma je bila v soboto. Imela je veliko tehničnih delov, za katere sem vesel da sem jih videl pred dirko. To je bila 226 kilometrov dolga dirka s 3000 metri vzpenjanja. Tekma se je začela ob 7.00.Tempo je bil res težak že od začetka. Izkoristil sem svoje znanje na tehničnem delu in naredil razliko. Po približno 50 kilometrih dirke sem bil sam na čelu. Kakih 70 kilometrov sem bil sam, ko me je na 120. kilometru dohitela skupina treh kolesarjev. To je bilo ravno na začetku drugega vzpona, tako da sem se težko držal tempa prvega kolesarja. Po vzponu sem se zelo potrudil, da bi zmanjšal zaostanek, a preprosto nisem mogel priti tako blizu, tako da sem na koncu zaostal 2 minuti za zmagovalcem in končal na drugem mestu. To je bila moja daleč najboljša predstava na makadamski dirki, kar tudi nakazuje, da sem v dobri formi za zadnji dve dirki tega dirkalnega bloka. Trenutno sem še vedno v Alicanteju, vendar se bom v četrtek odpeljal v mesto, imenovano Baza, kjer bom v soboto sodeloval na Utopia gravel.


Ne moraš vedno imeti dobrega dneva

To je poročilo še ene dirke v Španiji ta mesec. To je bila prva dirka, ki ni šla povsem po načrtih, a vseeno sem lahko užival v izjemno lepi pokrajini. To je bila dirka, imenovana Utopia gravel, ki se je začela v Bazi in potekala skozi puščavo Gorafe. Kako lepo je bilo, se boste lahko prepričali tudi na fotografijah. Dirka se je začela z vzponom in že od začetka je bilo dirkanje na polno, kljub dolžini 165km in 3000m višinskih metrov. Skupine so se oblikovale že po prvem vzponu. Po tekmi prejšnjega vikenda se nisem počutil preveč dobro, a sem vseeno uspel priti v skupino, ki se je borila za 10. mesto. Tekma je imela veliko vzpenjanja in res zahteven makadam. Po približno štirih urah dirke sem se počutil še slabše, tako da sem moral skupino, ki se je borila za 10. mesto, izpustiti. Do konca je bilo 2 uri trpljenja, vmešal pa se je tudi dež in močan veter. Na koncu sem pristal na 19. mestu. To ni bil rezultat, ki sem ga pričakoval, vendar ne moraš imeti vedno dobrega dneva.

Na dirki sem zelo užival, zato bi se naslednje leto res rad vrnil in se boril za najboljše mesto. Ta teden se udeležujem zadnje dirke tega bloka, ki je tudi osrednji dogodek imenovan Traka. Udeležil se bom 360 kilometrske preizkušnje. To bo moja prva dirka na takšni dolžini, vendar verjamem, da lahko dosežem visoko uvrstitev.


Uspeh ni vedno linearen

To je povzetek moje zadnje dirke tega dirkalnega bloka v Španiji. Traka 360 je bil moj cilj sezone, a tudi nisem vedel, kaj pričakovati, saj še nikoli nisem dirkal na 360 kilometrov. Veliko vlogo pri dirki so odigrale razmere, saj je cel teden pred dirko deževalo. Dirka je bila res blatna in bilo je veliko odsekov z luknjami, na tleh pa se je nabralo veliko vode. Skozi dirko sem se držal prve skupine 10ih kolesarjev do 180. kilometra. Do tistega trenutka sem se počutil super in bil sem prepričan, da bom dosegel dober rezultat. Potem pa sem nepričakovano začutil, da so moje noge popolnoma prazne.

Za tem sem se zelo trudil, da bi zbral svoj tempo, saj nisem mogel zadržati tempa nobene skupine. Takrat sem samo razmišljal o tem, da bi prišel do cilja. Doživljal sem veliko čustev, ker sem šel iz oblakov na trdna tla. Na koncu mi je uspelo končati v 13 urah.

Po tej dirki so čustva precej mešana, vendar se res želim dokazati na dirki naslednjo leto, saj sem prepričan, da lahko dosežem dober rezultat s predstavo, ki sem jo kazal v prvi polovici letošnjega leta. S to dirko sem končal svoj prvi dirkalni blok in zelo sem vesel, z vsemi dosežki. Dosegel sem nekaj precej dobrih rezultatov in, kar je najpomembneje, dokazal sem si, da sem lahko tam z najboljšimi. To mi daje samozavest za naslednje dirke, ki jih bom opravil letos.


Sponzorji in dres

Skrajni čas je, da razkrijem svoje sponzorje za to sezono. Več kot hvaležen sem za pomoč, ki jo ​prejmem od vsakega od njih.


Moje izbrano orožje je moj ljubljeni Cervelo Aspero 5 od Šport11, ki je opremljen z Schwalbe ​gumami. Te so pritrjene na neverjetna kolesa Kavitec iz Špica Šport Kamnik. Seveda ne ​pozabimo na sedež Berk-Composites, v katerem udobno preživim dolge ure.

Še en skriti dodatek so zavorne ploščice Sinter, ki izjemno pomagajo pri spustih.

Moje oči in glava so zaščitene s čelado in sončnimi očali Bolle, ki jih zagotavlja Rodeo Team . ​Seveda nosim tudi čudovit po meri narejen dres od And By Andraž.

Vse vožnje vedno poganjata 226ERS in Laprimafit, da poskrbita, da mi ne zmanjka energije.


Seveda moje tekmovalne sezone ne bi bilo brez vseh finančnih sponzorjev. Sem spadajo ​Roletarstvo Medle , Turbo Shop, Kobra Šentjernej , Moba Posteljni Sistemi , Roletarstvo ​Bayer, Intertour GIT, Flopin, SKK Kovačič, BOS Grubar, in Gradbena Mehanizacija Fabjan.


Avtor slik: Miha Čepon


Dežela cimetovih rolic :)

Ponovno pišem povzetek dirke. Tokrat bom v enem opisu dodal dve dirki na Švedškem, to so ​Gravel Grit'n Grind in Bergslagen.

Prva od dirk je potekala v bližini Halmdstada, ki je pristaniško mesto. To je bila 3 dnevna dirka ​Gravel Grit'n Grind. Prvi dan je bil na sporedu kronometer. Ta disciplina mi ni ravno pri srcu, ​zato mi je bila glavna stvar da ga odvozim. Seveda pa je prišlo do napak, ker nisem pred dirko ​pogledal trase in posledično kar nekajkrat zgrešil odseke, kar je pripeljalo do precej ​nezadovoljstva v cilju. S tem sem gledal naprej na drugi dan.


Drugi dan dirke je bila klasična dirka, na nivoju UCI Gravel serije. Dirka je bila zelo hitra. Večino ​časa smo bili velika skupina, kar je pripeljalo tudi do nekaj padcev. Na 80. kilometru sem se ​skupaj z drugim kolesarjem odpravil v beg. Zavedal sem se da je še daleč do cilja. Na ​odločilnem vzponu s tehničnim delom se je kolesar ki je bil z mano odcepil od mene in ​nadaljeval sam, mene pa je ujela skupina, kjer sem se nato vključil v skupino 5. kolesarjev, s ​katerimi smo vozili do konca. Na koncu je vse skupaj zadostovalo za 33. mesto, s katerim ​nisem bil najbolj zadovoljen.

Tako je prišel 3. dan dirke, ko je bila na sporedu krajša, klasična etapa. Od začetka smo se v ​beg odpravili skupina 3eh kolesarjev. Tempo je bil ves čas visok, saj je bila za nami ves čas ​skupina ki nam ni dala kaj velike razlike. Nato se je po dobri uri dirkanja pridružil še en kolesar, ​kjer pa nam je bila skupina že zelo blizu. Na cca. 30km do cilja nas je ujela glavna skupina, iz ​katere je nato tudi prišel zmagovalec. Po večini dela dneva v begu, mi je bil glavni cilj da ​pridem do cilja. Tako sem dirko končal na 22. mestu in skupno na 19. mestu. Z rezultatom ​nisem bil najbolj zadovoljen a vedel da sem dobro pripravljen za naslednjo dirko.


Druga dirka je bila v Nori na severu Švedske, katera je bila del Gravel Earth Series. Dirka je bila ​dolga 180km, ampak ravno tako zelo hitra. Na samem začetku dirke sem se počutil v redu a so ​me kmalu začele krčit mišice, kar se je nadaljevalo prvo uro dirke. Nato sem se preostali del ​dirke počutil zelo dobro. A na žalost je ravna prva ura dirkanja bila odločilna, saj se je odcepila ​manjša skupina kolesarjev, ki je nato privozila do konca. Kljub vsemu trudu da se priključim ​skupini mi tokrat ni uspelo in sem se na koncu moral zadovoljiti z 9. mestom. To ni bil rezultat ​katerega sem si od dirke želel, vseeno pa mi je pokazal da sem na pravi poti za preostanek ​oziroma še zadnje dirke sezone.




Tako je prišel 3. dan dirke, ko je bila na sporedu krajša, klasična etapa. Od začetka smo se v ​beg odpravili skupina 3eh kolesarjev. Tempo je bil ves čas visok, saj je bila za nami ves čas ​skupina ki nam ni dala kaj velike razlike. Nato se je po dobri uri dirkanja pridružil še en kolesar, ​kjer pa nam je bila skupina že zelo blizu. Na cca. 30km do cilja nas je ujela glavna skupina, iz ​katere je nato tudi prišel zmagovalec. Po večini dela dneva v begu, mi je bil glavni cilj da ​pridem do cilja. Tako sem dirko končal na 22. mestu in skupno na 19. mestu. Z rezultatom ​nisem bil najbolj zadovoljen a vedel da sem dobro pripravljen za naslednjo dirko.


Druga dirka je bila v Nori na severu Švedske, katera je bila del Gravel Earth Series. Dirka je bila ​dolga 180km, ampak ravno tako zelo hitra. Na samem začetku dirke sem se počutil v redu a so ​me kmalu začele krčit mišice, kar se je nadaljevalo prvo uro dirke. Nato sem se preostali del ​dirke počutil zelo dobro. A na žalost je ravna prva ura dirkanja bila odločilna, saj se je odcepila ​manjša skupina kolesarjev, ki je nato privozila do konca. Kljub vsemu trudu da se priključim ​skupini mi tokrat ni uspelo in sem se na koncu moral zadovoljiti z 9. mestom. To ni bil rezultat ​katerega sem si od dirke želel, vseeno pa mi je pokazal da sem na pravi poti za preostanek ​oziroma še zadnje dirke sezone.